Gos - korpus govorjene slovenščine

Iskanje po pogovornem zapisu
Iskanje po standardiziranem zapisu

Uporabljaš enostavno iskanje

zapri Posnetki v korpusu GOS so zapisani na dva načina: tako, kot je izgovorjeno (pogovorno), in tako, kot pišemo (standardizirano). Iščeš lahko po enem ali drugem zapisu govora.

Enostavno iskanje po pogovornem zapisu:
Vpiši besedo ali frazo tako, kot je bila izgovorjena (rjeku; rekel; sma bla). Rezultat bo povsem enak vpisani besedi ali frazi (rjeku; rekel; sma bla).

Enostavno iskanje po standardiziranem zapisu:
Vpiši besedo ali frazo tako, kot zapišemo. Rezultati bodo vsebovali vse izgovorjave in vse oblike besede ali fraze:
iskanje rekel vrne reku, rekla, reči...
iskanje je rekel vrne sva rekla, bo rekel, so rekl...
Če iščeš točno določeno obliko besede ali fraze, jo daj v narekovaje. Rezultati bodo vsebovali vse izgovorjave samo te oblike besede:
iskanje "je" rekel vrne je reku, je rekla...
iskanje "je" "rekel" vrne je reku, je rekel, je rjeku...
Napredno iskanje

Razvrsti	Razvrsti Razvrsti
narisat da bi se kar fsedu na njega oziroma da	bi [1 neraz] ne to / no ampak zej seveda ne bi predaleč
da so ti pisci živeli skupaj da so imeli skupinske	nastope [1 neraz] ne vem al sem to zadnjič reku neke performense
zadnjič menda eno predavanje o [1 delno] eee ki je bilo	tako [1 neraz] nekak nastrojeno feministično in jz verjamem da ste eee
prit do nekega zaključka eee čeprav do tega zaključka enostavno	eee [1 neraz] pot ni bila enostavna / [1 glas] drugič se je potem
[1 delno] spet z veseljem objavljali kaj jz vem kašne francoske	pisce [1 neraz] prej reku to eee Julijo Kristevo sem reku ne
avantgarda označi [1 glas] to skupnost tudi s staliča njihovega njihovega	eee [1 neraz] programa njihovega programa da ne rečem njihovega manifesta / vi
zavest eee pod pojem vednosti ta kriterij je vedno znova	postavlja [1 neraz] sama eee na podlagi tistega kar sama razglasša za
zlomleno [1 delno] kluko skratka posneti posnetak / prvotno je tako [1 delno]	tako [1 neraz] samo ideja / in eee [1 glas] Aristotel je bil tu
opredeljena z [1 neraz] glasom in tule imamo angleško besedo šest	torej [1 neraz] sestavljena iz treh fonemov eem in vsak fonem zaseda
skepticizmom eee povedal ja skratka gre za to da moramo	najprej [1 neraz] skatka moramo [1 glas] eem /// [1 premor] [prazen] /// zaustaviti to širjenje
kakšn Šalamunovo estetiko skratka neke skrajne modernizme da takrat pa	dejansko [1 neraz] težko govorimo o verizmu oziroma o mimetičnosti / eee ker
vsako izgovorjavo osvežujemo in izračunavamo te verjetnosti ki počasi lahko	rečem [1 neraz] tistim pravim verjetnostim oziroma verjetnostim ki bodo maksimizirala končno
eee revija ki dejansko eee da je [1 neraz] da je	eee [1 neraz] to [1 delno] eee uredništvo Problemov dejansko je zanimal [1 glas]
bla začela izhajati konec osemdesetih let devetinosensetga leta [1 neraz] / eee	no [1 neraz] tudi tu bi zej lahko [1 delno] lahko si mislite
v ozadje stvari ker to je bistveno / to so rekli	v [1 neraz] v narekovaju rečeno simbolisti in zato je seveda simbolistična
[1 delno] proces zaupogne vase tako rekoč zaokroži in s tem	sklene [1 neraz] vase skratka dobi podobo / eee dokončnosti cimo dokončnosti za
tem gibanjem Noje sloveniše kunst oziroma eee oziroma [1 neraz] eee	Lajbah [1 neraz] vi poznate / ne vem zaj koliko poznate Lajbah ampak
ni eee in zato tudi ta verjetnost majhna / in če	potem [1 neraz] vse te verjetnosti skupaj vidimo da bo dejansko [1 delno]
rečeno vnaprejšnja verjetnost ki smo jo torej izračunali čisto eee	eee [1 neraz] zgolj razpoznavalnika dala za to kombinacijo toliko majhno verjetnost
ki bi svojga otroka zamenjal za sosedovga ? / [2 smehob] kako ?	/// [1 neraz] [prazen] / [1 neraz] [2 smehna] /// sej včasih v šali to rečemo ampak / ja
na vhod prihajali eee po svojih karakteristikah zelo različne izgovorjave	fonema a /// [1 premor] [prazen] /// to pa je na kožo pisano prav
so se Markovi modeli prav preko teh načinov določitve parametrov	modelov a be in pi izkazali kot tista rešitev ki daje
[1 delno] [1 delno] učenje Markovega modela tako da na začetku privzamemo	za a be in pi lahko čisto naključne verjetnosti / se pravi
da na vhod Markovega modela če recimo Markov model modelira	izgovorjavo a damo nekaj sto ali nekaj tisoč izgovorjav teh fonemov
saj z njihovo [1 neraz] kombinacijo dejansko interaktivno potem izboljšujemo oceno	verjetnosti a in be pi na osnovi interaktivnih enačb ki jih
modela ko se bo na vhodu tega Markovega modela pojavil	fonem a / in prednost Markovega modela je predvsem v tem da
resnični predmet zgolj s tiste pozicije ki je sedaj ni	več a ne /// [1 premor] [prazen] /// aaa se pravi mmm kaj to
vednosti temveč tudi njenega merila /// [1 premor] [prazen] /// in zdej gremo	naprej a ne /// [1 premor] [prazen] /// eee naprej pa zdej stavek ki
od ključnih mism en od ključnih eden od številnih ključnih	stavkov a ne [2 smehna] [2 smehna] eee ki se jih je dobro zapomniti / pravi
plati ne ujemata / zde lahko rečemo [1 delno] na podlagi te	analogije a ne na na podlagi te primerjave eee da bo
resnično bomo imeli eee kriterij da merimo njeno vednost po	njem a ne / to je eno in drugo eee kako se
kontekstu je kakšno izkustvo seveda izkustvo zavesti ne / kar je	pomembno a ne / zakaj zaradi tega ker je ker je kot
eee tercium komparacionisu ki je vendarle prepoznavn / tako da mi	lahko a pomen al pa pomen ce prek tega prepoznavnega pomena
besede eee nekako eem sprehodimo / eee ki pa je zopet	produkt a priori verjetnosti zaporedja besed in pa verjetnosti da je
ovrednotimo / kadar pa razpoznavamo osamljene besede oziroma izolirane besede pa	nam a priori vrednost ne prinaša nobene dodatne informacije kajti če
konteksta ki bi nam omogočal da bi lahko s pomočjo	eee a priori vrednosti pravzaprav vnesli neko dodatno informacijo v to
o tej Šeligovi Rudi Šeliga Rudi Šeligo o tej Šeligovi	prozi a želim opozoriti na to da so v reviji v
vedno že [1 delno] načeta / z neko razliko z / tistim diferons	ne aaa in Derida vztraja pri tem da je diferons v
za njo na sebi / se pravi kaj se izkaže v	tem aaa sesutju se pravi ob [1 delno] v primeru ko si
dokler dokler ne bomo nekako preprečili eee /// [1 premor] [prazen] /// migotanja	širjenja aaa te drugosti res je / eee eno je vprašanje kako
logike iz leta tisoč osemsto šesnajst / se pravi pod poglavjem	[0 tujjez begin] aboslute ide [0 tujjez end] absolutna ideja s čimer se Znanost logike
tisoč osemsto šesnajst / se pravi pod poglavjem [0 tujjez begin] aboslute ide	[0 tujjez end] absolutna ideja s čimer se Znanost logike konča tako kot
je absolutna objektivnost pojma katerega [1 delno] gotovost je / se pravi	ta absolutna metoda je analitična ker izhaja iz obravnave svojega predmeta
oziroma dovolj uporabno opredelitev dialektike / in pravi bistveno je da	eem absolutna metoda najde in spozna določitev občega v njem samem
eee metodo ki je zunanja in absolutno medoto ki je	Heglova / absolutna metoda pa se ne vede kot zunanja refleksija temveč
določitev svojega začetnega občega najde povsem le v njem ki	je absolutna objektivnost pojma katerega [1 delno] gotovost je / se pravi ta
da / se zaključi zaključi se v neki točki ki ji	reče / absolutna vednost se pa strinjam da to je eno od
Hegel za eee to kako naj poteka preizkus realnosti vednosti	/ metoda absolutnega spoznavanja je toliko analitična da nadaljno določitev svojega začetnega
duha konča z absolutno vednostjo tako se Znanost logike konča	z absolutno idejo / idejo ki spet deluje kot nekakšen antiklimaks zaradi
se pravi razlika med razumsko eee metodo ki je zunanja	in absolutno medoto ki je Heglova / absolutna metoda pa se ne

Razvrsti

Razvrsti Razvrsti

narisat da bi se kar fsedu na njega oziroma da

bi [1 neraz] ne to / no ampak zej seveda ne bi predaleč